Dobili smo nove sosede, prijetna mlada družina, mama, očka in štiriletni navihani sin Žan. Najini trije otroci so že skoraj odrasli, doma je samo še najmlajši sin Luka. V malega Žana smo vsi zaljubljeni, saj je zelo prisrčen otrok. Zadnjih nekaj dni večkrat na dan pride v hišo in vpraša kje je Luka. Ker mi je malo čudno zakaj ga toliko potrebuje, sem zadnjič vprašala kar Luko. Nasmehnil se je in odvrnil, da mu vsak dan prinese novo igračko. Ker mi ni bilo jasno od kje njemu toliko novih igrač, saj njegova štipendija ni ravno velika, sem ga vprašala, kje jih najde. Skrivnostno se je nasmehnil in rekel, da 3d tisk reši vse.

Še vedno mi ni bilo nič jasno, saj sploh ne vem kaj 3d tisk je. Rekel mi je, da mi bo razložil, ko se vrne iz šole, obiskuje namreč tretji letnik računalniške šole. Popoldan se je na vratih spet prikazal Žan in kot po navadi vprašal, če je Luka že doma. Rekla sem mu, da bo vsak čas prišel in da lahko počaka pri meni, saj ravnokar pripravljam palačinke. Hitro je zlezel na stol in vprašala sem ga, če je prišel po igračko. Presenetil me je, ko je odvrnil, da ne po navadno igračko, ampak 3d tisk igračko. Od srca sem se nasmejala in pomislila, da štiriletnik ve več kakor jaz.

Ko je skozi vrata vstopil Luka, je Žan tekel k njemu in vzklikal 3d tisk igračka. Opazila sem, da se igrata igrico, kjer je Žan ugibal katero igračo skriva Luka danes v šolski torbi. Danes je bil majhen dinozaver. Žan je vesel stekel domov, takrat sem vprašala od kje njemu toliko igrač. 

Najin sin je ponosno povedal, da je moral vsak učenec pri strokovnem predmetu s 3d tisk napravo izdelati en predmet, Luka jim je povedal, da imamo simpatičnega majhnega soseda in da predlaga, da izdelajo igračke za njega. Ta ideja se je razširila še v sosednjem razredu in sedaj ima dovolj igračk za vsak dan, sošolci pa so dobili dobre ocene. Tako je 3d tisk postal koristen.…