Kot mlada sem bila športnica, zato si vedno rada pogledam priprave športnikov

Tisti adrenalinski občutek, ki sem ga imela kot mlada, ko sem trenirala tek, mi je nekaj najlepšega in danes ga malo čutim, ko gledam priprave športnikov, kako se pripravljajo na svoja tekmovanja. Včasih sem zelo potrta, ker ne treniram več, jezna na svoje starše, ker me niso motivirali, me vzpodbujali in bili ob meni, ko sem prišla v leta, da se mi ne ljubi več. Normalno da se mi ni ljubilo več, če pa nisem imela podpore, vendar ta adrenalin je ostal v meni in zato tako rada gledam priprave športnikov, še bolj kot pa same tekme.

Ko zasledim, da so kje priprave športnikov za vikend, se večkrat tudi tja odpeljem, enostavno je to moj izlet za vikend. Takrat vem, da bo moj dan popoln, ker bom doživela te športne občutke, ki jih preko televizije ne morem. Včasih mi moja mama reče, da lahko gledam preko televizije priprave športnikov, da mogoče vidim še več, kot pa v živo in sem na toplem. Bolj kot ji razlagam, da to ni to, da ta občutek moraš doživeti v živo in šele tam čutiš to. Ona tega ne razume in ne bo nikoli razumela, kaj jaz govorim, ker tega nima v sebi.

Že sedaj vem, ko bom imela svoje otroke, da jih bom vpeljala v ta športni duh, ker je to nekaj najlepšega, da rasteš v športu, da ti marsikaj, zdravje, razgibanost, tekmovanja, duševni zdravje, rasteš v zdravem okolju. Tako si bomo tudi ogledali priprave športnikov, da bodo videli, kaj vse ljudje počnejo, kako trenirajo in kako potem pridejo do uspeha. Dobesedno, da iz nič ni nič. 

Prejšnji teden sem si ogledala priprave športnikov na Pokljuki in bilo je zelo lepo, da sem videla zimske priprave, vzela sem si tudi prenočišče v višinski sobi in to je bil moj popolni vikend paket.

 …

Prodaja rabljenih vozil ob cesti ni prava strategija

Večkrat, ko se peljem po cesti vidim, kako se prodajajo rabljena vozila kar ob cesti parkirana z napisanim listkom. Kdo to kupi ne vem, sama ne bi nikoli kupila avto na ta način, ker me prodaja rabljenih vozil na ta način ne pritegne, ampak prav nasprotno. 

Moram priznati, da ti avti, ki pristanejo ob cesti z listkom na prodaj, po navadi tudi ob cesti dolgo stojijo. Resnično ne verjamem, da jih tako prodajo. Potem pa še napišejo na veliko telefonsko številko, ne vem, mene takšna prodaja rabljenih vozil enostavno ne pritegne. Vsak dan gledam ta bodi avto, kako stoji za cesto, ko nažiga sonce, ko pada dež, vsi te okoliščine mi dajejo občutek, da avto ni dober in ga na ta način ne bi nikoli kupila.

Prav spominjam se enega prijatelja, ki je prav tako dal avto na travo ob cesto in ga prodajal, kar nekaj časa je avto bil za cesto, potem pa ga enkrat ni bilo več. Poklical sem ga, ali mu je uspelo avto prodati, pa je rekel, da je ta prodaja rabljenih vozil na ta način brezvezna, kajti dobil je več negativnih odzivov, kot pa da bi poklical kakšne resen kupec in da se to ne gre nikoli več. Dobival je klice samo neresnih ljudi, klicali so ga znanci in se na ta račun smejali, tako da je avto umaknil.

Potem ga je dal prodajat na splet, kjer je uradna prodaja rabljenih vozil in takoj dobil kupca. Pravi, da je to zanj bila nepravilna odločitev, da je avto dal za cesto, vendar da nič ne more, kajti še danes se kdo poheca na ta račun, kaj je delal njegov avto za cesto. Jaz bi temu rekel, da takšna prodaja rabljenih vozil za cesto, daje občutek, da je avto star, slab in se ga hočeš čim prej rešiti. 

Jedilne mize so center vašega doma

Če malo pomislite, kje se največ zadržujete, ko se z družino pogovarjate, boste prišli do tega, da so jedilne mize resnično prostor za druženje z družino. Pri nas se vse vrti okoli nje, ko jemo, ko otroci delajo domače naloge, ko pijemo kavo, ko prebiramo časopis ali pošto. Lahko bi za 100 % potrdila, da so jedilne mize resnično povezovalni faktor pri družini.

Nekdo bi rekel, da je to dnevni prostor, vendar kar pomislite, kako se vedete v dnevni in kaj počnete? Ali se toliko pogovarjate? Boste videli, da boste kar hitro ugotovili, da ste v dnevni bolj tiho in da delate svoje stvari, ali berete knjigo ali pa gledate televizijo. Dnevna je tudi pri nas za gledanje risank, dnevnika in kakšnega filma. Takrat res sedimo skupaj, vendar se ne pogovarjamo toliko, koliko se v kuhinji in jedilne mize so povezovalni faktor družine.

Meni je najlepše takrat, ko se cela družina druži za mizo, ko krožniki ropotajo, ko vsi po vprek klepetamo in si podajamo posodo in hrano, to obožujem, obožujem ta smeh, sproščen pogovor, zadovoljstvo, da smo skupaj. Mi svoje velike jedilne mize ne damo, prav načrtno smo izbrali masivno in veliko mizo, ki stoji med dnevnim in kuhinjskim prostorom in tako nas druži v dveh prostorih.

Danes trg ponuja različne jedilne mize, tako po:

  • Materialu,
  • Velikosti,
  • Barvi,
  • Obliki.

Na vas pa je, da si izberete tisto za katero veste, da se bo zlila v vaš dom in da ne bo premajhna. Zame, ko vidim jedilne mize, so pomembne dve stvari in to je velikost in material, kajti idealne jedilne mize zame so velike, masivne in iz naravnega materiala. Jaz v hiši ne bi nikoli imela majhne mize z steklom ali kamnom. Pri meni je naj pomembnejši material les. Takšne jedilne mize so tiste prave, ki oddajajo toploto in ko sediš za takšno mizo se dobro počutiš. 

Pisarniški stol za otroka

Ste že prišli v to dilemo kakšen naj bo pisarniški stol za majhnega otroka? Veste tista odločitev, ko mu kupite novo otroško sobo in pisalno mizo in ste potem v dilemi kateri pisarniški stol bi bil najboljši.

Tudi mi smo svojemu otroku kupovali novo otroško sobo, vsi smo bili navdušeni nad njo, ker pa smo vedeli, da jo bo hitro prerasel, smo rekli da ne bomo veliko zapravili zanjo, ker jo bomo čez nekaj let mogli ponovno menjati. Vendar vseeno tisto veselje, ko lahko otroku nudiš novo sobo je neprecenljivo, je pa res, da smo naredili eno veliko napako, da nismo dali več pozornosti na pisarniški stol, takrat se z njim sploh nismo obremenjevali, kakor češ, da ne bo veliko sedel na njemu, pa smo naredili veliko napako.

Zakaj?

Ker se nam je zdel pisarniški stol nepomemben smo kupili osnovnega, samo zato, da je pač bil novi stol, takrat nismo premišljevali tako, kot smo kasneje videli, da bi mogli. Morali bi dati poudarek na stol, ker to je bil res osnovni stol in takoj se je videlo, da na njemu otrok ne bo sedel veliko. Tudi če se je usedel ni dolgo sedel, ker mu ni odgovarjal, kar nekaj se je premikal, migal, ni bila prava višina, višine pa enostavno nisi mogel niti regulirati. 

Tako smo šli v specializirano trgovino, kjer je otrok dobil pravi pisarniški stol, na katerem sedi z veseljem, včasih si ga celo pripelje iz otroške sobe v dnevno za mizo, to pa je velika razlika od tistega stola prej. Bodite pozorni kakšen pisarniški stol kupite otroku, če so vam trenutno stoli predragi, ne kupujte osnovne, raje počakajte in mu kasneje kupite kvalitetni stol ,da bo otrok imel pravilno držo, ko bo sedel na njemu, nikar ne zapravljajte za brezvezne stole, pisarniški stol za otroka mora biti dober, ni pomembno koliko so vaši otroci stari. 

Različne tkanine za šivanje

Najlepše mi je, ko se odločim, da si bom nekaj zašila in grem izbirat tkanine za šivanje. Kajti te trgovine, ki prodajajo tkanine imajo toliko lepega blaga, da enostavno ne veš kaj vse bi izbral. Ker nisem preveč vešča šivanja in sem bolj samouk, moram skrbno izbirati tkanine za šivanje, ker drugače ne znam šivati.

Najraje šivam:

  • Šale,
  • Trakove,
  • Pižame,
  • Oblekice.

Včasih sem že pomislila, da bi šla prav v šiviljski tečaj, da bi se naučila pošteno šivati, kot se mora, pa sem si kar hitro premislila, saj mi je to znanje, ki ga imam enostavno dovolj, da si zašijem kar potrebujem. Danes na primer izbiram tkanine za trakove okoli ušes in dve poletni oblekici. Najlepše mi je to, ko grem prvo po trgovinah, da vidim katere barve bodo to poletje v modi in potem izberem tkanine za šivanje in si zašijem oblekice po svojem stilu. Vsako leto zasijem na morju in sem vedno unikatna.

Je pa res, da moram skrbno izbirati tkanine za šivanje, ker hitro lahko izberem kaj napačnega in potem, ko šivam je vse zategnjeno in ne pride lepo. Lani sem si zašila oblekico iz svile, tako lepa je nastala, dolga je bila do kolen, zgoraj pa na naramnice, v pasu pa malo oprijeta, to oblekico nosim vsako leto poleti in se mi zdi, da sploh ne pride iz mode. Ta mi je najbolj pri srcu, no če lahko rečem, ko izbiram tkanine za šivanje, že vem kaj bom ustvarjala in ko vidim določeno blago, točno vem, kako bo oblekica izgledala. Nikoli si prej ne ustvarim, kako bo oblekica izgledala, vedno prvo kupim tkanine za šivanje in potem dobim tisto pravo podobo obleke. Kajti nikoli ne bom dobila točno takšnih vzorcev blaga, kot sem si zaželela, tako da prvo tkanine za šivanje kupim in potem vidim, kaj bo iz tega ratalo. 

Dolce Gusto kava z okusi

Danes ni več tako, kot je bilo včasih, samo turška kava in to je to. Danes, če si kupite recimo kavni aparat Dolce Gusto in potem greste kupovat kapsule, boste imeli problem, kajti izbira kapsul je gromozanska in kar hitro, če tudi veste, katera kava vam je najboljša vas premami ponudba in imeli bi kar več okusov.

Sama sem kupila Dolce Gusto kavni aparat, kajti vedno mi je padel v oči, če sva z možem hodila po trgovini z belo tehniko, nakar sem si ga enkrat privoščila. Čeprav sem se doma odločila, katere kavne kapsule si bom kupila, ko sem prišla v trgovino in videla izbiro kavnih kapsul Dolce Gusto sem se čisto zmedla. Tako sem začela gledati posamezne škatlice in prebirati iz njih naslove, katera kapsula je katera, na koncu več nisem vedela, kaj si želim, kajti želela sem si vse. 

Naredila sem ožji izbor kavnih kapsul Dolce Gusto in v nakupovalni košari je pristalo kar 8 škatlic različnih kavnih kapsul. Takrat me je napadla ta nakupovalna mrzlica in morala sem jih vzeti toliko, saj sem hotela vse poskusiti, da bi se tako odločila za svojo najboljšo kavno kapsulo Dolce Gusto, ker nisem bila več prepričana, da je moja kava samo kava z mlekom, ker je obstajajo toliko različnih kapsul.

Kupila sem tudi kakav, si mislite, še to je pristalo v košari, saj sem rekla, da bom sinu naredila kakav. Tako sem prišla domov z osmimi različnimi kavnimi kapsulami, moj mož me je malo čudno pogledal, vendar ni ugovarjal, ker je vedel, da bi bila žalostna. Tako smo skupaj tisti dan skuhali vseh 8 kav pa še kakav in na koncu ugotovili, da je moja kavna kapsula Dolce Gusto kapučino. Sinu pa je bil kakav prav dober in danes imamo včasih prav obred, ko si vsi naredimo napitek iz aparata in uživamo skupaj. 

Moj fant se je po terapiji Access Bars popolnoma spremenil

Bilo je obdobje, ko ni šlo več niti naprej niti nazaj, obstala sva v vezi. Iskala sva rešitve, vedela sem da je on kriv za vse, nisem ga mogla prebuditi in vedela sem da bi mu Access Bars terapija pomagala. Ampak kako naj fantu, ki ne verjame popolnoma nič v te stvari to priporočam, če se že tako ne razumeva. Ko sva se pogledala, sva se imela rada, vendar ta ljubezen je bila tako čudna, tiha, hladna, skrbna, nedostopna, to ni bilo to. Nekaj je bilo hudo narobe. Ker sem vedela, da bo kmalu prišel konec, ker je šlo še samo navzdol, sem mu predlagala Access Bars terapijo, ker itak nisem imela kaj izgubiti. Poslušal me je, bil tiho in odšel.

Tako mu Access Bars nisem več omenjala, kajti že tako je bil najin odnos grozen, tako tih, brezskrben, težek, motila sva eden drugega in nisva imele želje, da se druživa, vsak je delal svoje in najino življenje ni bilo več najino, vsak je živel svoje življenje. Ker sem mislila, da je na Access Bars pozabil pa sem se zmotila. Nisem niti vedela, da je šel na delavnice, ker mi tega ni povedal, začela pa sem videvati razliko v njegovi energiji. Bil je tih, nedostopen, a hkrati zamišljen. Bil je drugačen, seveda če je hodil na Access Bars terapije, jaz pa tega nisem vedela, do dne, ko je prišel do mene in mi rekel, da danes greva nekam skupaj. In sva šla na Access Bars terapijo. Tako je nastal prostor, kjer sva oba vedela, da je še možnost za naju, vrnil se nama je nasmeh, ki sva ga bila zmožna podarit eden drugemu in to je bil že napredek. Po dveh terapijah Access Bars sva bila prerojena, nisva mogla verjeti, kako naju je spremenilo in vse kar sva takrat rekla, sva si rekla, kako sva si dovolila.…

Depresija te postara

Ja depresija je huda bolezen in tisti, ki ga objame, mu ni prav nič lepo. Vse vidi črno, enostavno nima volje, da se zjutraj zbudi, vse je negativno in nima nobene želje po druženju. Moj oče je kmalu po 40 letu ostal zaradi zdravja doma. Nekako je bil srečen in užival življenje. 

Ko pa so minevale leta, pa je postal vedno slabši, kajti pri njemu je že trkala na vrata depresija, pa čeprav je mislil, da je najbolj srečen človek na svetu. Mi pa smo ga že videli drugače. Nekaj časa, se nam je zdelo, da tudi on opaža, da ga lovijo črne misli, da ni več tako nasmejan in za hece, da ne vidi več nič lepega in je to še prekrival, kajti da depresija napade takšnega močnega moškega, bi bilo sramotno.

Tako so se meseci nadaljevali in on je postajal  vedno bolj mrki. Mi družina smo to sprejemali, ker smo ga imeli radi, njegovi prijatelji pa so se začeli izogibati in vedno manj je imel prijateljev. Potem ga je spet to žrlo, zakaj so se prijatelji oddaljili od njega, seveda je krivil njih, ne pa sebe. Tako je čas tekel in depresija je popolnoma zavladala mojemu očetu. Tako je postal še bolj grozen do vseh, vse je samo grajal in hotel je biti sam. Veste, kako je to boleče, ko ga pridejo pozdravit vnuki, pa jih samo nadira in nič lepega ne vidi v njih, skozi jih kritizira, ko pa je z njimi teh 5 minut pa se umakne, ker hoče mir. 

Tako je depresija zavladala in nobeden nič ne more, ker mu tega še omenit ne smeš, če bi mu rekel, če misli slučajno da potrebuje pomoč, bi te zapustil in te nikoli več nebi pogledal, tako depresija pri njemu dela svoje, mi pa smo se že vsi umaknili od njega, ker enostavno ne gre več.…

Šolska torba za najstnika

Ko se bliža začetek šolskega leta, se vsem staršem mudi urediti vse za šolo, zvezke, knjige, učbenike, delovne zvezke, peresnico in seveda ne sme manjkati šolska torba, ki pa ni več naša izbira, vendar si jo najstniki sami izberejo. 

Ko smo kupovali šolsko torbo za svojega otroka, smo si mislili, da jo je v prvem razredu najtežje kupiti, ko pa otrok raste, pa vidimo, da je kasneje še več problemov, saj je za njih šolska torba nek določen stil in tako se lahko pripravite, da boste letali iz trgovine v trgovino, kajti vaš najstnik vas bo za šolsko torbo precej namučil, predenj bo našel prav tako, kot si jo je zamislil.

Takrat boste večkrat pomislili, kako je bilo lažje, ko je bil otrok manjši, peljali ste ga med torbe za prvo triado in šolska torba je bila izbrana, danes pa bost letali sem ter tja. Veliko staršev najstnikom že da denar in mu reče naj si torno kupi sam in tako ne rabijo porabiti toliko časa, da bo on našel pravo torbo. Kajti pri najstnikih se že ustvari stil in ne more biti šolska torba, kar ena torba, vendar mora biti v stilu z njim in biti določene firme. 

Nekateri starši pa imajo srečo, ker njihovi otroci ne komplicirajo in jim šolska torba ni pomembna, le da jo imajo in jo izberejo hitro. Prej so to fantje, punce pa le rade izberejo tisto pravo na katero bodo ponosne. Pri fantih pa je šolska torba le torba, kamor morajo spraviti čim več stvari zvezkov, oblačil, denarnico, telefon, obutev, peresnico itd. Oni so bolj praktiki in zato je šolska torba za njih le potrošni material, puncam pa je nekaj več.

Najboljše je, da pri najstniku ne komplicirate in tako bo tudi šolska torba kupljena na hitro, le poslušajte ga, kaj vam govori in vedeli boste, kam ga po šolsko torbo morate peljati.…

Pergole zdržijo tudi sneg

Razmišljanje, kako in iz česa si bomo naredili en kotiček pred hišo, kjer bi lahko imeli pokrito, da bi poleti, lahko mirno sedeli in nam ne bi sonce svetilo v obraz, pozimi pa bi imeli suho, saj nebi zalivalo ali zasnežilo v ta prostor. Izbire je veliko, lahko pride v poštev pergola, tenda, razni nadstreški itd. Le izbrati moramo pravilno.

Vse kakor se vse variante dobro odnesejo, samo da ima vsak svoj namen. Razni nadstreški so lahko kar podaljšanje naše obstoječe strehe in so lahko zelo veliki in zavzamejo veliko prostora. Če pa pogledamo, kako lahko izgleda pergola, pa vidimo da se lahko še kako poigramo z materiali. Omislimo si različne materiale in prav tako vemo, da nam bo pergola služila svojemu namenu. Imamo različne vremenske razmere, sneg, sonce, dež… In pergola mora zdržati prav vse vremenske razmere. Predstavljajte si sneg. Če ga zapade malo ni problema. Kaj pa če pada in pada in ga imamo na enkrat na pergoli en meter. Sneg je lahko zelo težek in pergola mora to zdržati. Prav zato se moramo pozanimati, kakšen nadstrešek, tendo ali pergolo si bomo dali. Recimo tende v zimskem času moramo kar lepo pospraviti, če ne je naslednjo pomlad ne bomo mogli uporabiti, ker bo pokvarjena, polomljena, poškodovana.

Za kraje kjer je veliko snega se priporoča nadstrešek, ki je podaljšanje vaše strehe ali pa pergola. Ne bojte se, saj je oboje lahko narejeno kvalitetno in vzdržjlivo, tako da vam tudi sneg ne bo prišel do živega. Brez skrbi.

Poglejte si ponudbo, kajti pergola je lahko narejena iz različnih materialov in se osredotočite na to , kaj potrebujete vi in zakaj jo boste uporabili. Vaši prodajalci pa vam bodo sigurno pomagali pri svetovanju, katera pergola paše v vaše okolje, saj bodo gledali zgled okolice in kraj kjer živite in temu pergolo tudi prilagodili, če jim le boste dovolili.…