Že kar dolgo časa opažam, da se mi veke počasi povešajo. Sprva sem mislila, da bo to pač tako ostalo a z leti so veke vedno bolj povešene. Ko se pogledam v ogledalo se mi zdi, da zgledam zelo utrujena in da mi primanjkuje spanca. Zjutraj , ko vstanem imam občutek zelo težkih vek.

Ko pa sem opazila, da mi ličila več ne ostanejo na mestu in se niti ne vidijo več, pa sem se odločila, da je zadnji čas , da nekaj naredim zase. Že večkrat sem slišala, da obstaja blefaroplastika, to je poseg, ki dvigne veke in pomladi ves obraz in tudi pogled. Spomnila sem se, da mi je prijateljica pripovedovala o tem posegu. Že takrat sem razmišljala, da bom šla tudi jaz na ta poseg, vendar me je strah pred kirurgi odvrnil od tega. Sedaj pa, ko se pogledam vidim, da se moram kljub strahu odločiti za poseg. Naročila sem se v lepotni ambulanti in kmalu sem tudi dobila datum. Na prvem obisku so me seznanili s celim potekom postopka, kako določijo rez, kje zarežejo in kako je z zdravljenjem. Ko sem naslednjič prišla na poseg, me je malo bolj stisnilo v prsih. Najraje bi si premislila in v istem hipu se razmišljala, da mi je blefaroplastika že nujna in , da naj potrpim. Stisnila sem zobe in pogumno odpravila v ambulanto. Pokrili so me č et glavo, dobila sem lokalno anestezijo in kirurg je pričel delom. Poseg je potekal hitro in brez bolečin. Ko sem bila odpuščena sem imela polno modric.

Za domov sem si nadela sončna očala, da sem malo zakrila podpluto oko. Potem so mi čez približno po nekaj dni že izginjale modrice, oteklina se je tudi počasi umikala. Radovedno sem se pogledala v ogledalo in videla sem se mlajšo in spočito v obraz. Priklical se mi je moj izgled, kot je bil včasih. Že čez nekaj časa sem se lahko spet naličila, moj obraz je izžareval energijo in zadovoljna sem bila, da mi je blefaroplastika ponovno vlila tudi samozavest.…